Kulturni praznik in šport

Prešerno praznovanje kulturnega praznika v Stranjah ali Kako preprosto je združiti kulturo, ljudski običaj in šport.
Praznovanje se je začelo že v petek v OŠ Stranje, ko je dramska skupina Baretka uprizorila predstavo Prešeren je med nami v priredbi Mire Papež. V vlogi Prešerna (Tinkara Martinjak), ki stopi s spomenika, oživi in se s svojo glasbeno in pesniško navdahnjeno muzo (Izabela Rajh) sprehaja po Ljubljani. Z njim oživita tudi Urška (Monika Kočar) in njen zviti povodni mož (Neža Cimbas), ki živita v Ljubljani.

Pesnik ves žalosten in osamljen ponavlja verze neuslišane ljubezni Juliji. Na Čopovi ulici se ne razveseli niti izložbe, kjer so razstavljene njegove knjige, presrečen pa objame prijatelja Matija Čopa (Liza Koncilja), ki spet izgine kot privid. Ob ponovnem navdihu poskuša popravljati Zdravljico, a ga Urška opozori, da je ne sme, ker je 7. kitica že naša himna, kar je z doživeto recitacijo potrdil tudi devetošolec Luka.
Urška ga želi razvedriti, zato ga pelje v opero. Tam se ravno odvija oddaja Slovenija ima talent, kjer so svoje talente kot plesalci, baletniki, recitatorji in pevci pokazali številni učenci od 1. – 5. razreda. Eva Ramšak je odlično opravila vlogo voditeljice oddaje, glas je posodila tudi odmevu Julije Primic, odigrala pa je tudi nadobudnega mulca, ki se zaleti v pesnika.
Ko Žiga Gams odrecitira pesem O, Vrba, Prešeren še bolj otožen zapusti opero, kjer je bil kot žirant. Spet odide na Tromostovje, postane kip, ob njem pa muza s presunljivim glasom poje in vzdihuje O, Vrba, srečna draga vas domača.
Praznovanje pa se je nadaljevalo na pustno soboto pod geslom Na ligo po knjigo - prosto po Prešernu - tek v maskah k sv. Primožu. Kot se spodobi ob Prešernovem dnevu je tekače pozdravil sam France s svojo muzo (Tinkara in Izabela, igralki iz DS Baretka), vsi skupaj pa smo ponosno zapeli še Zdravljico.
Tekači in pohodniki, Zofka Kvedrova in vitez, pa nuna in muc so se v čudovitem sončnem dnevu po končanem teku pri cerkvici sv. Primoža posladkali s pustnimi krofi. Ob stojnici jih je spet pričakal Prešeren z muzo, ki je s prelestnim glasom zažgolela O, Vrba. In potem so se odprla srca in oživele so še druge Prešernove pesmi in verzi: Povodni mož v interpretaciji Alenke, Železna cesta s pevskim duetom Koželj, recitirala je tudi najmlajša Ajda. Vse pa so čakale knjige tako za odrasle kot otroke s posvetilom, zapisanim s kaligrafsko pisavo. Sam Prešeren si je s » tinto prste mazal« in zapisoval posvetila.
Kako je preprosto, če se volja, sloga in spoštovanje združi s kulturo, ljudskim običajem in športom v veliko zadovoljstvo sodelujočih, dokazuje KGT Papež, ki je bil organizator dogodka.

Mira Papež