Klub gorskih tekačev Papež je za vse prijatelje Grintovca, ki so sodelovali pri organizaciji grintovških tekov, organiziral navijaški izlet na avstrijski Grossglockner, kjer je bila tekma svetovnega pokala. Kar dva avtobusa prijateljev Grintovca, med njimi tudi člani Stranjske godbe, harmonikaš Korl, od najmlajše triletne Lije in petletnega Tima do najstarejših 80-letnih planšarjev Petra in Franca ter Krtove Francke. Za prijatelje Grintovca, ki so nepogrešljivi pri izvedbi teka na Grintovec, letos že dvajsetega in zadnjega v organizaciji KGT Papež. Dušan Papež je z rumenimi majicami in kapami poskrbel tudi za prepoznavnost navijačev, pa tudi za malico in pijačo.

Veliki Klek nas je sprejel v vsem svojem blišču zasneženega vrha, kasneje tudi v toplini poletnega sonca in oglašanju svizcev. Navdušeni smo navijali za tekače Gregorja, Urško in Natašo, ki so tekli med tisočimi rekreativci. Koligarjeva s šestim in Bečan z osmim mestom sta bila odlična med mednarodno elito. Ob igranju Stranjske godbe in trobljenju planšarjev, plapolanju slovenske zastave in navijanju 105 navijačev KGT Papež sta evforična kar poletela skozi cilj. Stranjska godba je s svojimi glasbili privabila številne tuje tekače in obiskovalce, skupaj s planšarjem so bili prava atrakcija prireditve.

Izlet smo zaključili na pikniku pri Jurju. Pravi filmski večer pod zvezdami, posebno presenečenje za Dušana in Miro Papež, sta pripravili hčeri Nina in Špela z družinama. Film, ki na svojski način prikazuje vso izjemno organizacijo teka na Grintovec, z izjavami številnih, ki so sodelovali od začetka, je bil ganljiv, hkrati pa je verodostojen dokaz srčnosti, strokovnosti in pripadnosti tako družine Papež kot tudi številnih prostovoljcev. Za zaključek smo se posladkali še s Špelino torto z napisom Za prijatelje Grintovca.

Piknik center pri Jurju bo 28. julija prizorišče 20. teka na Grintovec, še zadnjega v organizaciji KGT Papež. Vabljeni tekači, pohodniki, navijači!

Prijatelji Grintovca

Timotej Bečan in Mojca Koligar ( oba KGT Papež) sta odlično odtekla Grossglockner Berglauf, tretjo tekmo svetovnega pokala WMRA v gorskih tekih. Bečan je osvojil osmo mesto, Koligarjeva pa je dosegla šesti čas v ženski konkurenci, absolutno pa je bila 43.
Člana KGT Papež sta imela v cilju številno podporo slovenskih navijačev, ki so se v organizaciji družine Papež že v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti lokaciji svetovnega pokala.
Štart selektivne trase, dolge 13,5 kilometrov, je bil v slikoviti vasici Heiligenblut, tekači pa so morali premagati 1.494 višinskih metrov. Posebej je bilo napornih zadnjih 800 metrov trase, kjer je bila proga speljana cikcakasto. Najprej so se na teku pomerili rekreativci, potem pa so na vrsto prišli elitni tekači. Skupno je nastopilo 1.200 tekačev in tekačic, kar je tudi limit, ki so ga postavili organizatorji.
 Za vzpon na 2.369 metrov visoko razgledno ploščad prelaza Grossglockner je najhitrejši Eritrejec Filimon Abraham (LG Festina Rupertiwinkel) potreboval le uro, 11 minut in 56 sekund.
Drugo mesto v moški članski konkurenci je osvojil Kenijec Geoffrey Gikuni Ndungu (Runb2gether) s časom 1:12:19. Tretji je v cilj prišel Avstrijec Manuel Innerhofer (LC Oberpinzgau), ki je za drugouvrščenim zaostal za 13 sekund. Timotej Bečan je v cilj prišel s časom 1:15:11.
Z rezultatom po ne tako uspešno odtečenem Evropskem prvenstvu v Zermattu v Švici je zelo zadovoljen.
»Upal sem, da bo dež, ker mi paše hladno vreme. Vendar vroče ni bilo, bilo je nekje okrog 15 stopinj. Začel sem po pameti, na začetku sem se »šparal«, potem pa sem napredoval mesto za mesto. Od 20 minut naprej pa sem držal pozicijo, na koncu sem prehitel še dva. Celo tekmo sem se počutil močnega, nikjer me ni odrezalo, razen zadnjih 100 metrov, ko me je zagrabil krč. Z rezultatom sem zadovoljen. Proga je tekoča, ni zelo strmih odsekov, spusti in ravnine so tehnični, zato je potrebna zbranost, da ne stopiš narobe. Ne da se spustit, ker ni tako zelo tekaška proga.«
Tako Bečan kot tudi Koligarjeva se bosta čez štirinajst dni udeležila teka na Grintovec, zato sledijo sedaj nekoliko manj intenzivni treningi.
Tudi Koligarjeva je bila s svojim tekom zadovoljna.

»Danes je bilo precej lažje, saj nisem čutila vpliva višine kot teden dni nazaj. Proga je bila precej tehnično zahtevna, veliko je bilo menjav ritma, bila je hitra. Najbolj mi je bil všeč zadnji del, ker je res strm. Trasa je bila kar dolga za gorski tek, kar pa meni odgovarja, saj sem ves čas napredovala. Težji mi je bil prvi del, ki je dober kilometer same ravnine, tam pa rabiš hitrost, ki mi manjka. Vreme je bilo super za tek, sem bila celo malo preveč oblečena, kar je bila napaka.«
Na rekreativnem teku so  se odlično odrezali Gregor Mlakar; Nataša Aljančič  in Urška Trobec, ki sta tekli brez številke, ker zaradi množičnosti ni bila več možna prijava.
Povzeto po : Prijavim.se
Mojca Koligar je zapisala:
6. mesto na tekmi za Svetovni pokal v gorskem teku je zame lep dosežek, ki mi vliva predvsem veliko motivacije za delo vnaprej.
Moram pa vseeno priznati, da mi v zadnjem obdobju manjka svežine in moči. Razlog je v veliko število tekem, ki sem se jih udeležila in nepopuščanju v številu treningov. Kar sem včeraj občutila že med ogrevanjem, ko ni in ni bilo prave lahkotnosti. Tako bi težko rekla, da sem odtekla svoj najboljši tek. Je bil pa dober oz. optimalen glede na pretečeno v zadnjem obdobju, tako da sem z njim lahko zadovoljna.
Tekma mi bo ostala v spominu kot zelo lepa in odlično organizirana preizkušnja, ki je ponudila zelo razgibano in slikovito traso, s strmimi vzponi in tehnično zahtevnimi ravninskimi odseki. Iz slike profila proge sicer nisem pričakovala toliko ravnine in spusta, kot sem ga potem doživela med tekom.
Hitra menjava ritma in tehnična zahtevnost sta zahtevali popolno koncentracijo in osredotočenost na samo traso. Časa za razglede in opazovanje idiličnega okolja, niti ni bilo, z izjemo v cilju.
Ugotavljam pa, da imam na teh večjih preizkušnjah, z močno mednarodno konkurenco težave s tem, da ko enkrat izgubim stik z najboljšimi oz. jih nimam v vidnem polju ne najdem pravega ritma oz. ga ves čas iščem. Kar pa običajno prinese že začetni ravninski del, ki je moja šibka točka. Pa tudi prvi kilometer v strmino je malo počasnejši. Tako je bilo tudi včeraj, ko mi je dober kilometer na začetku odnesel iz vidnega polja najboljše in potem sem jih nekako poskusila ujeti, brez da bi zares vedela koliko so pred mano. Sem pa vseeno lepo napredovala skozi celotno traso, mesto, po mesto. Verjamem tudi, da če bi bila trasa še malo daljša ali s kakim vzponom več, bi pridobila še kako mesto, pa tudi zmanjšala zaostanek za najboljšimi tremi, saj mi je na koncu ostalo še nekaj moči in energije.
Je pa res, da mi je bil zaključni del s stopnicami in številnimi navijači KGT Papež, ki so naju s Timotejem prišli spodbujati “pisan na noge” in bi si samo želela, da bi bil daljši.
Nekaj rezerve je še, predvsem če bom v nadaljevanju sezone znala pridobiti na hitrosti in eksplozivnosti za hitrejši začetni del ter ujela pravo mero tekmovanj in treningov.
Se pa že sedaj veselim Teka na Grintovec, ki me čaka čez 14 dni in kjer bom poskusila izboljšati lanskoletni čas.
Ob koncu pa še zahvala družini Papež in številnim navijačem KGT Papež za nepozaben zaključek Grossglockner Berglauf 2019.

Timotej Bečan in Mojca Koligar ( oba KGT Papež) sta odlično odtekla Grossglockner Berglauf, tretjo tekmo svetovnega pokala WMRA v gorskih tekih. Bečan je osvojil osmo mesto, Koligarjeva pa je dosegla šesti čas v ženski konkurenci, absolutno pa je bila 43.
Člana KGT Papež sta imela v cilju številno podporo slovenskih navijačev, ki so se v organizaciji družine Papež že v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti lokaciji svetovnega pokala.
Štart selektivne trase, dolge 13,5 kilometrov, je bil v slikoviti vasici Heiligenblut, tekači pa so morali premagati 1.494 višinskih metrov. Posebej je bilo napornih zadnjih 800 metrov trase, kjer je bila proga speljana cikcakasto. Najprej so se na teku pomerili rekreativci, potem pa so na vrsto prišli elitni tekači. Skupno je nastopilo 1.200 tekačev in tekačic, kar je tudi limit, ki so ga postavili organizatorji.
 Za vzpon na 2.369 metrov visoko razgledno ploščad prelaza Grossglockner je najhitrejši Eritrejec Filimon Abraham (LG Festina Rupertiwinkel) potreboval le uro, 11 minut in 56 sekund.
Drugo mesto v moški članski konkurenci je osvojil Kenijec Geoffrey Gikuni Ndungu (Runb2gether) s časom 1:12:19. Tretji je v cilj prišel Avstrijec Manuel Innerhofer (LC Oberpinzgau), ki je za drugouvrščenim zaostal za 13 sekund. Timotej Bečan je v cilj prišel s časom 1:15:11.
Z rezultatom po ne tako uspešno odtečenem Evropskem prvenstvu v Zermattu v Švici je zelo zadovoljen.
»Upal sem, da bo dež, ker mi paše hladno vreme. Vendar vroče ni bilo, bilo je nekje okrog 15 stopinj. Začel sem po pameti, na začetku sem se »šparal«, potem pa sem napredoval mesto za mesto. Od 20 minut naprej pa sem držal pozicijo, na koncu sem prehitel še dva. Celo tekmo sem se počutil močnega, nikjer me ni odrezalo, razen zadnjih 100 metrov, ko me je zagrabil krč. Z rezultatom sem zadovoljen. Proga je tekoča, ni zelo strmih odsekov, spusti in ravnine so tehnični, zato je potrebna zbranost, da ne stopiš narobe. Ne da se spustit, ker ni tako zelo tekaška proga.«
Tako Bečan kot tudi Koligarjeva se bosta čez štirinajst dni udeležila teka na Grintovec, zato sledijo sedaj nekoliko manj intenzivni treningi.
Tudi Koligarjeva je bila s svojim tekom zadovoljna.
»Danes je bilo precej lažje, saj nisem čutila vpliva višine kot teden dni nazaj. Proga je bila precej tehnično zahtevna, veliko je bilo menjav ritma, bila je hitra. Najbolj mi je bil všeč zadnji del, ker je res strm. Trasa je bila kar dolga za gorski tek, kar pa meni odgovarja, saj sem ves čas napredovala. Težji mi je bil prvi del, ki je dober kilometer same ravnine, tam pa rabiš hitrost, ki mi manjka. Vreme je bilo super za tek, sem bila celo malo preveč oblečena, kar je bila napaka.«
Na rekreativnem teku so  se odlično odrezali Gregor Mlakar; Nataša Aljančič  in Urška Trobec, ki sta tekli brez številke, ker zaradi množičnosti ni bila več možna prijava.
Povzeto po : Prijavim.se
Mojca Koligar je zapisala:
6. mesto na tekmi za Svetovni pokal v gorskem teku je zame lep dosežek, ki mi vliva predvsem veliko motivacije za delo vnaprej.
Moram pa vseeno priznati, da mi v zadnjem obdobju manjka svežine in moči. Razlog je v veliko število tekem, ki sem se jih udeležila in nepopuščanju v številu treningov. Kar sem včeraj občutila že med ogrevanjem, ko ni in ni bilo prave lahkotnosti. Tako bi težko rekla, da sem odtekla svoj najboljši tek. Je bil pa dober oz. optimalen glede na pretečeno v zadnjem obdobju, tako da sem z njim lahko zadovoljna.
Tekma mi bo ostala v spominu kot zelo lepa in odlično organizirana preizkušnja, ki je ponudila zelo razgibano in slikovito traso, s strmimi vzponi in tehnično zahtevnimi ravninskimi odseki. Iz slike profila proge sicer nisem pričakovala toliko ravnine in spusta, kot sem ga potem doživela med tekom.
Hitra menjava ritma in tehnična zahtevnost sta zahtevali popolno koncentracijo in osredotočenost na samo traso. Časa za razglede in opazovanje idiličnega okolja, niti ni bilo, z izjemo v cilju.
Ugotavljam pa, da imam na teh večjih preizkušnjah, z močno mednarodno konkurenco težave s tem, da ko enkrat izgubim stik z najboljšimi oz. jih nimam v vidnem polju ne najdem pravega ritma oz. ga ves čas iščem. Kar pa običajno prinese že začetni ravninski del, ki je moja šibka točka. Pa tudi prvi kilometer v strmino je malo počasnejši. Tako je bilo tudi včeraj, ko mi je dober kilometer na začetku odnesel iz vidnega polja najboljše in potem sem jih nekako poskusila ujeti, brez da bi zares vedela koliko so pred mano. Sem pa vseeno lepo napredovala skozi celotno traso, mesto, po mesto. Verjamem tudi, da če bi bila trasa še malo daljša ali s kakim vzponom več, bi pridobila še kako mesto, pa tudi zmanjšala zaostanek za najboljšimi tremi, saj mi je na koncu ostalo še nekaj moči in energije.
Je pa res, da mi je bil zaključni del s stopnicami in številnimi navijači KGT Papež, ki so naju s Timotejem prišli spodbujati “pisan na noge” in bi si samo želela, da bi bil daljši.
Nekaj rezerve je še, predvsem če bom v nadaljevanju sezone znala pridobiti na hitrosti in eksplozivnosti za hitrejši začetni del ter ujela pravo mero tekmovanj in treningov.
Se pa že sedaj veselim Teka na Grintovec, ki me čaka čez 14 dni in kjer bom poskusila izboljšati lanskoletni čas.
Ob koncu pa še zahvala družini Papež in številnim navijačem KGT Papež za nepozaben zaključek Grossglockner Berglauf 2019.

V nedeljo, 28. 7. 2019, bo ob 9. uri na Piknik cetru pri Jurju v Kamniški Bistrici start 20. teka na Grintovec. Ekstremni tek v osrčje Grintovcev je tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih, državno prvenstvo za otroške kategorije, tekma za Tekaški pokal Občine Kamnik in hkrati mednarodna tekma, zato pričakujemo rekordno število vrhunskih domačih in tujih tekačev.

Slovesna podelitev medalj, pokalov in bogatih denarnih nagrad bo ob 15. uri na Piknik Centru pri Jurju v Kamniški Bistrici.

Tek na Grintovec je tek za kralje višin, naša gorskotekaška prireditev vsako leto privabi številne tekače, navijače, medije ter ljubitelje teka in gora.

Letošnji, že 20. tek na Grintovec, bo zadnji tek v naši organizaciji.

Zato vsi skupaj zagotovimo,

da zadnji tek na kraljevo goro – Grintovec

ostane nepozaben spomin tekačem, organizatorju in sponzorjem.

Vabimo Vas na našo prireditev in se veselimo Vaše prisotnosti.

Športni pozdrav.

Predsednik KGT Papež

Dušan Papež

Dušan Papež je glavni krivec in pobudnik teka na Grintovec.

Po peturni hoji iz doline Kamniške Bistrice do vrha Grintovca je Daretu Božiču, članu PD Mengeš in sodelavcu, obljubil, da bo dal tistemu, ki celo pot teče na vrh, lepo vsoto denarja. Gorski teki so bili takrat še v povoju , zato je bilo takrat Papežu nedoumljivo, da bi lahko nekdo iz doline celo pot tekel do vrha. Besede so obrodile sad, ko so v PD Mengeš leta 1996 res organizirali tek na Grintovec. Papež je držal besedo in vseh 20 let dajal čedno vsoto denarja za kralja in kraljico Grintovca, tako so krstili zmagovalca. V letih 1996-98 je tek organiziral PD Mengeš, leta 2001 je Papež ustanovil Klub gorskih tekačev Papež in prevzel še organizacijo. Iz zanesenjaških besed se je rodil veliki Grintovec, ki je prerasel v tekmo na državnem in mednarodnem nivoju. Leta 2010 in 2017 teka ni bilo, ker je klub organiziral vrhunski in svetovno odmevni tekmi: svetovno in evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino.

Takole je v Dnevniku o prvem gorskem teku na Grintovec leta 1996 zapisal novinar Metod Močnik, tudi sam tekač:

» Zadnjo nedeljo v septembru smo končno dočakali dan teka na Grintovec. Najtežji gorski tek v Sloveniji je bil za nekatere tekmovalce osebni izziv, za nekatere tekma leta. Skorajžilo se je 54 tekačev, med njimi pet žensk. Tudi tisto malo verjetno o času se je izkazalo za mogoče. Prvi mož Grintovcev je postal Marjan Zupančič, ki je za pot od doma v Kamniški Bistrici do vrha Grintovca porabil 1:29.45. Na zasneženi vrh z jasnim ozadjem je 1 min 42 sek za zmagovalcem pritekel Ivan Urh, brat Lado Urh kot tretji, Močnik četrti. Marija Trobec je bila s časom 1:51:24 najhitrejša predstavnica tekačic. Kljub snegu, ki je na zadnjem delu poti pričakal tekače in hodce (nihče ni tekel vso pot), je tekmovanje minilo brez nezgod. Za zgledno organizacijo prireditve so poskrbeli nosači opreme, oskrbnika na Kokrškem sedlu, pa gorski reševalci in vsi ostali, posebno pa alpinisti iz vrst AO Mengeš, med katerimi je glavnino dela opravil Dare Božič, ki je skupaj spravil za marsikatero tekmo tudi tisto glavno - sponzorje. Med njimi sta glavno breme nosila Avtoličarstvo Papež in Avtomehanika Cotman.

S tekom na Grintovec se Kamniške planine in s tem Kamnik lahko postavi ob bok tistim alpskim krajem (Chamonix, Lienz, Altenmarkt, Telfes, Morbegno, Forni Avoltri, Garmisch ), kjer že imajo take planinske tekaške preizkušnje. Le redki teki pa se lahko pohvalijo z višinsko razliko 2000 m ( z nekaj metri popusta). »

Leta 1997 je kraljevsko krono in rekord proge za tri leta vzel v roke Igor Šalamun (1:24:03), leta 2002 pa predal krono za dve leti Andreju Mesnerju (1.21:17). 2004.leta so morali slovenski vrhunski tekači predati krono in rekord proge tujim vse do leta 2015.

Kralji Grintovca v letih 2004-2014: Italijan Marco Giardo (1:18:21), Čeh Robert Krupička (1:19:07), Novežan Jon Tvedt (1:17:27), Anglež Ricky Gates (1:19:07), Čeh Robert Krupicka (1:17:05), Eritrejec Azaria Teklay (1:17:27). Rekorder proge od Doma v Kamniški Bistrici ostaja sedanji predsednik svetovne zveze za gorske teke Jonathan Wyatt (1:15:43).

Leta 2014 je bila proga spremenjena: start Pri Jurju, rekorder proge je Kenijec Isaac Kosgei (1:19:30). Leta 2015 kraljevski naziv prevzame Nejc Kuhar (1:19:57), ki mu ga 2016 vzame Eritrejec Mamu Shaku Petro (1:22:30), 2018 pa preda ponovno Nejcu Kuharju (1:25:33).

Kraljice Grintovca 1996-2001: Marija Trobec (1:51:24), Olga Grm (1:53:46), Marija Trobec (1:51:30), Silva Vivod (1:50:46). V letih 2002-2003 je bil cilj članic na Kokrskem sedlu: Ines Hižar (57:36) in Veronika Jurišič (59:03). Ines Hižar je s časom 1:39:19 naziv kraljice Grintovca dosegla leta 2004 in ga predala Čehinji Ani Pichrtovi za štiri leta, le-ta je tudi rekorderka stare proge (1:31:50).

Kraljice Grintovca 2012-2018: Čehinja Iva Milesova (1:39:37), Mateja Kosovelj (1:40:09) s časom 1:32:28 tudi rekorderka nove proge, Karmen Klančnik ( 1:42:36), Italijanka Antonella Confortola ( 1:39:11), Mojca Koligar (1:39:58).

Zaradi ekstremnosti in vremenskih razmer se je spreminjal tudi termin tekov: od začetnega septembrskega snega do zadnje nedelje v juliju, leta 2011 je bil cilj na Kokrskem sedlu (zmagovalca Turek Ahmet Arslan (42:50) in Lucija Krkoč( 55:21).

Menjavali so se kralji in kraljice Grintovca, rekorderji različnih otroških prog , dosegali in presegali rekordi. Za organizacijo ekstremne in vrhunske prireditve je skrbelo v začetku okoli 50 prostovoljcev, število se je dvignilo na 200: zvestih, predanih, srčnih, strokovnih sodelavcev, prijateljev Grintovca, brez katerih tako uspešnih, izjemnih, varnih grintovških tekov ne bi bilo.

Kdo bo na 20. gorskem teku, zadnjem v organizaciji KGT Papež in taktirko Dušana Papeža, prevzel laskava naziva kralj in kraljica? Slovenec, tujec, bo zaradi množičnosti, ker je tek zadnji, padel še rekord? Kje so meje mogočega?

Dušan Papež, organizator in vodja tekmovanja:

V nedeljo, 28. julija, bo spet velik tekaški dogodek, pravi praznik bistriške doline. Ekstremni tek na 2558 m visoki Grintovec z višinsko razliko 1959m na 9,8km dolgi progi je bil vsa leta poseben izziv tako tekačem kot organizatorju. Limit ostaja dve uri in pol zaradi varnosti in spoštljivosti do zahtevne proge, ki je vsa leta od cilja do vrha označena z rumenim trakom. Tekači bodo v 16 kategorijah tekli na različno dolgih progah. Start vseh bo v Kamniški Bistrici na Piknik centru pri Jurju ob 9. uri. Ob 15. uri bo slovesna razglasitev rezultatov z udeležbo častitljivih gostov od bivših kraljev in kraljic, funkcionarjev AZS , predstavnikov medijev in sponzorjev.

Pričakujemo rekordno udeležbo tekačev iz številnih držav sveta, grintovške strmine pa mamijo tudi slovenske odlične kralje višin. Vsak si želi spopasti s častitljivim očakom in 2000 m višinske razlike, posebej še, ker letos zaključujemo z organizacijo teka. Brez nesebične pomoči prostovoljcev od gorskih reševalcev, zdravniške službe, gasilcev, redarjev, civilne zaščite, prijavne službe in časomerilcev ter drugih nepogrešljivih grintovškega ekstrema ni mogoče izvesti. Tek na Grintovec je znan ne samo zaradi izredne težavnosti, ampak tudi zaradi domačnosti, srčnosti in pripadnosti moje družine in številnih pomočnikov, ki so tek vzeli za svojega. Veliko življenjskih zgodb je v zakulisju dvajsetih organizacij, lepih in grenkih, predvsem pa srčnih in za vse nas, ki smo bili del Grintovca, nepozabnih in neponovljivih.

Tekači, pohodniki, navijači, ljubitelji gorskega teka: še zadnjič lepo povabljeni na izjemen športni dogodek .

Mira Papež

Švicarski Zermatt je bil prizorišče evropskega prvenstva v gorskih tekih, ki je zaradi visoke nadmorske višine ohromil visoka pričakovanja tekačev KGT Papež. Med članicami je bila na 20. mestu Mojca Koligar. Za Švicarko Maude Mathys, zmagovalko z Velike planine, je zaostala 7:23.: » Na višini 2200 m sem že čutila slabotne noge, imela sem občutek, da se niti ne premikam.«

Med člani je Timotej Bečan osvojil 29., Miran Cvet 33. in Gašper Bregar 54.mesto. Mladinca Tine Habjan in Nejc Uršič pa 44. in 45. Obetavni Bečan je izjavil, da je pričakoval boljši rezultat, da pa je zaradi nadmorske višine spet bogatejši za novo izkušnjo.

Razočaranja nista skrivala tako Bečan kot Koligarjeva, visoka nadmorska višina pa je bila poučna lekcija za v bodoče.

Čestitamo!

Mira Papež