Vertikal kilometer na Čavnu pomeni premagati višinsko razliko 1 km od Lokavca do Čavna (4,4 km) . Zmagovalca vertikal km sta bila  tekača KGT Papež Timotej Bečan ( 38:52)  in Mojca Koligar ( 45:53). Koligarjeva je v neugodnih razmerah (dež, mraz in blato) dosegla celo nov ženski rekord. Rekord ji pomeni potrditev, da trenira pravilno in da je napredovala.
Timotej Bečan je po tekmi zadovoljen izjavil: »Dež in mraz me nista ovirala, tudi ponekod spolzka proga ne, šlo mi je odlično. Nisem šel na rekord proge, tekmo sem vzel taktično, izboljšal pa sem svoj lanski čas. Dan pred tekmo sem kot prvi odtekel tudi Mekinjski kros. Kljub neprespani noči zaradi sinkove bolezni sem tekel odlično, tempo počasi stopnjeval in užival. Pohvalil bi organizatorja, ki je prestavil otroške proge v dolino in tudi razglasitev v telovadnico, kjer smo lahko poklepetali in pojedli obrok na toplem.«
Najmlajši so tekli na različnih progah v dežju in vetru. Med dečki je 700 m kot tretji pretekel Nik Romšak, peti pa Leon Pešovski Bužan, starejši deček Izak Poljanšek pa 1200 m kot drugi (vsi KGT Papež).
Med člani je tretje mesto zasedel Gašper Bregar, šesto Nejc Blatnik, 8. Urban Žitnik, 12. Simon Razpotnik. Odlično 2. mesto so  dosegli:  Tina Klinar med članicami, Dušan Globočnik in Urška Trobec v kategoriji ml. veterani/veteranke, Metod Bregar med veterani, Rajko Sršen je bil 11 (vsi KGT Papež).
Tudi mladinci KGT Papež so bili odlični. Izjemno  je vertikal km in 4,4km dolgo traso pretekel drugouvrščeni mladinec Tine Habjan, absolutno  enajsti, zmagovalne stopničke  je na 3. mestu zasedel Nejc Uršič, peto  pa najmlajši mladinec Aleš Prelovšek.
Zadovoljen z rezultati svojih tekačev je bil tudi  Dušan Papež, predsednik KGT Papež in tudi predsednik Združenja za gorske teke. »Organizatorji so se izkazali  z odlično organizacijo, predvsem pa kot odgovorni in premišljeni, saj so zaradi slabe vremenske napovedi prestavili trase otroških kategorij v dolino, kjer je potekala tudi slovesna podelitev. Kot organizator teka na Grintovec vem, kaj pomeni taka organizacija, da je treba na vseh nivojih poskrbeti najprej  za varnost tekačev, če je potrebno, tudi tekmo odpovedati in prekiniti. Vsa pohvala tudi organizatorjem.«
 
Mira Papež

nedelja, 14 april 2019 19:49

Neja Kršinar in Timotej Bečan v Velenju

Neja Kršinar in Timotej Bečan (oba KGT Papež) nadaljujeta z odličnimi dosežki: na  teku na 10000 m  v Velenju je Kršinarjeva postala državna prvakinja s časom 36:39.27, Bečan (31:37.01)pa podprvak.
Čestitamo!
Mira Papež

Neja Kršinar (KGT Papež), sicer najboljša športnica Občine Kamnik leta 2018, odlično začela sezono: na maratonu  v Rotterdamu je med  14537 tekači dosegla odlično 211. mesto

Na maratonu v Rotterdamu je Neja Kršinar (KGT Papež), sicer najboljša športnica Občine Kamnik leta 2018, v hudi konkurenci 14537 tekačev s časom 2:45:47 dosegla 211. mesto in 25.mesto med 3385 tekačicami.
Čestitamo!
Mira Pape

Prazničnega in sončnega teka k Sv. Primožu se je udeležilo 118 tekačev in tekačic. Absolutni zmagovalec je bil Timotej Bečan ( KGT Papež),  ki je za 3,5 km dolgo progo z višinsko razliko 400 m potreboval natanko 16:00, med ženskami pa mladinka Špela Gonza s časom 20:52. Pričakovanega rekorda ni bilo, namreč Bečan je  nosilec laskavega naziva Naj gorski tekač 2018 in zelo perspektiven tekač, ki že zmaguje na letošnjih tekmah ( Zvoh  night attack 2019, Mali kraški maraton ). Pravi, da sezono »začenja z glavo«, z rezultatom je zadovoljen, saj je izboljšal svoj rekord.
V uvodnem nagovoru je  Dušan Papež, predsednik Združenja za gorske teke, s ponosom povedal, da je tradicionalni tek dokazal visok nivo organizacije, zato je letos prvič uvrščen  v Pokal Slovenije za gorske teke, in sicer za otroške in mladinske kategorije. Predstavil je tudi smernice in cilje letošnje gorsko-tekaške sezone. 4
Sandi Uršič, podžupan Občine Kamnik, pa je poudaril, da je tek tudi   velikega pomena za Občino Kamnik, saj je ena od pomembnih prireditev v počastitev občinskega praznika in hkrati tudi 1. tekma TPOK.
Mladi tekači in tekačice so v različnih kategorijah tekli tudi  za Pokal Calcita, ki je vsakoletni velikodušni donator prireditve.  Vsi so prejeli lične spominske medalje, najboljši trije  pa tudi medalje  za slovenski pokal in lepa praktična darila.
V kategoriji ml. dečki/deklice, ki so tekli na 500 m dolgi progi od Turškega znamenja,  je zmagal Luka Močnik, 3. mesto je zasedel Filip Pavlin ( KGT Papež). Kiara Blatnik ( Blanca) je bila zmagovalka, Jonna Deisinger ( KGT Papež) je bila četrta.
Dečki in deklice so  tekli na progi 1200 m, zmagala sta Sara Bilban ( Šmarnogorska ) in Tanej Fatur ( AK Postojna), tretji je bil Nik Romšak ( KGT Papež), 8.-9. mesto sta zasedla Leon Pešovski Bužan in Nejc Petek ( oba KGT Papež).
Starejši dečki / deklice so se pomerili na 1800 m dolgi progi od kmetije Žagar na Prelesju. Zmagala sta Tim Breznikar (AK Hop) in Loti Rotar ( Šmarnogorska), Zoja Kranjec ( KGT Papež) je bila tretja.
Mladinci in mladinke so tekli na dolgi progi (3,5km): zmagala sta Klemen Španring ( AD Slov. Bistrica) in Špela Gonza, ki je bila tudi absolutna zmagovalka v ženski kategoriji. Drugouvrščena sta bila Kamničana Nuša Mali ( AK Domžale) in Nejc Uršič ( KGT Papež). Aleš Prelovšek je bil šesti.
Med članicami je slavila Tina Klinar ( KGT Papež), na 3. mestu pa članica istega kluba Petra Mikloša.
Med člani A je zmagal Timotej Bečan ( KGT Papež), 6. Urban Žitnik, 8. Domen Avbelj, 13. Klemen Mali 14. Vidak Petrić ( vsi KGT Papež).
Zmagovalec med člani B je bil Simon Alič ( ŠD Nanos), Dušan Globočnik ( KGT Papež) pa tretji. 19. Marko Spruk ( KGT Papež).
Med veterankami je slavila Urša Trobec ( KGT Papež), 5. Boža  Meža ( KGT Papež). Med veterani A sta bila osmi in deveti Franci Sušnik in Rajko Sršen. Tone Klemenc ( ŠKD Mekinje) si je pritekel zmago pred klubskim kolegom Bojanom Galinom, organizator tekme Ivan Urh ( KGT Papež) je bil četrti. Najstarejši tekač Miha Hrovat je bil odlični deveti.
Ivan Urh, organizator tekme, je pod pokroviteljstvom KGT Papež podelil bogate praktične in denarne nagrade tudi najboljšim petim absolutno  v obeh kategorijah.


Nik Romšak 3. mesto med dečki

Po slovesni razglasitvi so se tekači zadovoljni vračali v dolino. Zadovoljni in ponosni pa smo bili  tudi organizatorji tekme in številni  prostovoljci, ki vsa leta sodelujemo pri izvedbi. Teka na tako visokem nivoju ne bi mogli izvesti brez številnih donatorjev, ki prispevajo lepe praktične nagrade, in glavnih sponzorjev Calcita ter Avtoličarstva in avtokleparstva Papež. Nepogrešljiva pa je tudi pomoč Petra Uršiča in njegove okrepčevalnice. Iskrena zahvala prav vsem, ki ste pripomogli, da je tek odlično uspel.

Rezultati


Mira Papež

Pustna sobota je bila kljub šemam in maškaram še vedno športna. Cerkvica pri Sv. Primožu je na cilju gostila tako maškare različnih starosti kot tekače, ki so tekli v trojki, vsi pa so se posladkali z zasluženim krofom in čajem.

Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. Na 14 izvedbah lige je teklo 144 tekačev in tekačic. Izvedene so bile lige športa, druženja, rekreacije: Miklavževa, bosonoga oziroma štunf liga, nočna in kulturno obarvana liga, dobrodelna liga za pomoč družini v stiski, zaključna je bila šegavo pustna.

Mladi tekači, ki so sodelovali na sedmih izvedbah, so prejeli medaljo in spominsko majico. To so bili: Nejc Romšak, Joža Šerkezi, Nik Romšak, Maruša Šerkezi. Le-ti so se udeležili tudi desetih izvedb, zato so prejeli tudi pokale.

Prestižni prehodni pokal v ženski kategoriji je iz rok lanske zmagovalke Špele Novak prejela Ksenija Grm. Povprečni čas njenih tekem je bil 25:55.

Moški prehodni pokal je drugo leto zapored prejel zmagovalec Franci Volkar, povprečni čas njegovih tekem je bil 20:58.

Organizacijski odbor se je je odločil za podelitev pokalov tekačem v posebnih kategorijah, teči so morali na sedmih tekih.Pokal Tekaška korenina je ponovno prejel najstarejši udeleženec Miha Horvat. Pokal Cici-polžek tekač je prejel najmlajši udeleženec Nejc Romšak . Pokal Športno srce pa je prejel Lado Kveder za vso borbenost in premagovanje težav z lastnim srcem.

Za podelitev in nagrade je poskrbel KGT Papež, zato se je s spominsko majico Dušan Papež zahvalil tudi donatorjem, ki skrbijo za izvedbo: Fritid Lab – Miranu Škrtiču, Okrepčevalnici Petra Uršiča za postrežbo in prostor, podjetjema Avtoličarstvo Papež Potokar Nina s.p. in Darku Golobu iz Mizarstvo Golob s.p.

Zahvala pa velja tudi neutrudnemu organizacijskemu odboru: odsotnemu Matjažu Šerkeziju, ki je na Trans Gran Canarian trail dokazal, da zmore tudi najtežje preizkušnje, Igorju Alpnerju za obdelavo in vso statistiko, Ladu Kvedru za motivacijo in tehnično pomoč, Janku Žibertu pa za fotografsko dokumentacijo.

Čestitamo prav vsem udeležencem in vas vabimo na 24. tek k Sv. Primožu, ki bo 30. marca kot prva tekma v Tekaškem pokalu Občine Kamnik in letos prvič tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih za otroške kategorije.

Mira Papež

Maškare skupinska Small

Tek trojk v maškarah Small

Cici polžek tekač Nejc Romšak Small

Zvesti donator in pohodnik Darko Golob Small

Ksenija Grm zmagovalka in dobitnica prehodnega pokala Small

Miha Hrovat dobitnik pokala Tekaška korenina Small

V družbi s petelinom Petrom Small

Transgrancanaria 2019 je potekala med 20 in 24. februarjem 2019 na otoku Gran Canaria v šestih različnih dolžinah (17 km, 30 km, 42 km, 65 km, 128 km in 264 km). Barve Slovenije so zastopali trije Slovenci in sicer kar dva Kamničana Mih Lindič in Matjaž Šerkezi in Unčan Srečko Deželak. Vsi trije so se kot edini predstavniki naše države udeležili najdaljše in najtežje ultra preizkušnje - 264 km in kar 13256 v. m.

Gre resnično za najtežjo progo, ki sem jo kadarkoli imel možnost preizkusiti na neki uradni tekmi. Le ta ni označena z zastavicami ampak pred štartom prejmeš GPS sled, ki si jo namestiš v Garminovo napravo in je to tvoja edina zaveznica na sami poti, poleg tega pa si označen s sledilcem, ki ves čas komunicira z bazo in sporoča lokacijo. Štart je bil v sredo ob 9. uri. Vsega skupaj nas je bilo prijavljenih 92 tekmovalcev iz vsega sveta, na štartu nas je stalo 88. S sabo moraš imeti obveznih 3 l tekočine in opremo za preživetje; na koncu nahrbtnik tehta nekje do 6 ali 7 kg, dobiš tudi tiskano karto v merilu 1:20 000 s katero si pa bolj težko pomagaš. Prva postaja je namreč šele na 70 km in do tja praktično teren ne pusti dihati. Ves čas moraš biti pozoren, da ne zaideš s poti ali spregledaš odcepov, ki so nelogično postavljeni in lahko na pregledni poti naenkrat zaviješ z nje v čisto grmovje, med kaktuse ... Že takoj po prvih 13 km je bilo prvo presenečenje in sicer 3 km dolg kanal, tunel, v katerem je bilo do kolena mrzle in kalne vode. Sicer se je ves čas menjala podlaga od peščene, do gruščnate, nekaj po gozdu, skalah, med travo in tropskim grmovjem, bambusovo džunglo. Čez dan so bile temperature do 28 stopinj, čez noč pa je znalo biti dokaj hladno in vetrovno. Na celotni poti si moral sam poskrbeti za vso logistiko, zunanja pomoč je bila prepovedana in si hrano in pijačo sproti bodisi kupil v trgovini, ko je pot šla čez vas ali mesto, vodo pa sem sam dolival kar iz potokov in jo razkužil s tabletami ali pa si si jo lahko pustil na petih postajah, ki so bile predvidene po celi dolžini proge. Osebno sem se odločil za taktiko v enem kosu in sicer brez spanja, kar mi je zadnji dan povzročalo precejšnje težave, da sem se prepričal ostati buden in nisem zaspal med tekom in hojo. Kot zanimivost lahko povem, da smo se zadnje etape vsi trije lotili skupaj in vmes sem se pogovarjal z dekletom, ki se je od nekod pojavila in mi je šla na živce, ker je hodila z nami (v resnici je sploh ni bilo); Srečkota sem skoraj prepričal, da nas opazuje NLP in z nami komunicira, v resnici pa je bila čelna svetilka enega od organizatorjev, ki nas je čakal na grebenu in pravilno usmeril po zelo zahtevnem skalnem terenu. Sreča, da je bil tako daleč, da ga ni zadelo kamenje, ki sem ga metal v NLP. Stojim na skali in zrem v temno globino ter na glas razmišljam kako škoda, da imam prazno Led Lenserko, ki bi sedaj posvetila v globino namesto te medle Petzlove svetlobe. Srečko in Mih iščeta pot in vsake toliko časa slišim ko kdo “zajamra”, ker se mu obrne skala. Nekako se “zbrihtam" in vprašam kaj iščeta, ker kot, da sta nekaj izgubila. “Ja, kaj, kaj, pot v dolino” reče Srečo. Vprašam ali imamo kakšno informacijo kam moramo iti, ker sem med tem časom pozabil, da hodimo po gps sledi. “Sled, piz ... kaj je s tabo?!” mi reče Srečko. “Ja, zakaj pa ne rečeta”, pogledam Garmina, se obrnem in grem. “Pridita, tukaj je pot” še zakličem.

Lahko trdim, da glede na vse skupaj in tudi v razgovoru s Srečkotom, ki je organizator kar nekaj tekaških druženj in trail tekov v Sloveniji, da gre za izjemno zahtevno preizkušnjo, kateri trenutno ni primerjave v Sloveniji ali sosednji Hrvaški. Razlog je predvsem v spremenljivi klimi, raznoliki podlagi, neoznačeni progi, ki zahteva izjemno poznavanje in delo z GPS napravami, sicer cilja ne vidiš in popolni samooskrbi brez zunanje pomoči, ki zahteva dodatno logistično načrtovanje, saj moraš predvideti prehrano, kje boš prišel do tekočine itd.; je povzel Matjaž Šerkezi in na koncu dodal še nekaj statističnih podatkov.

S celotno dolžino proge smo vsi trije kot posamezniki opravili v času 78:33:09 (https://livetrail.net/histo/transgrancanaria_2019/classement.php?course=360&cat=scratch) in skozi cilj ponosno pritekli s slovensko zastavo in zasedli 22. mesto (ker smo imeli isti čas) od 56 uvrščenih posameznikov, ostali so odstopili. Uradna dolžina proge je bila 264 km (moj Garmin Fenix 5X pro pa je pokazal 291 km - razlog je bodisi v občasno slabem sprejemu satelitov in posledično skakanju sledi in v iskanju prave poti), premagati smo morali 13256 višinskih metrov, osebno sem porabil 20438 kcal (povprečen odrasli moški mojih dimenzij (173 cm, 64 kg, zmerno aktiven) jih dnevno porabi 2398 (100 g Milka čokolada jih vsebuje cca. 500 kcal). Zabeleženih je bilo 377777 korakov (dnevno jih v normalnem življenju naredim povprečno 15000). Oprema je bila izbrana. Za navigacijo pride v poštev samo Garminova naprava kot je Fenix 5X Pro zaradi avtonomije, natančnosti in občutljivosti sprejemnega čipa GPS, GLONASS in GALILEO, možnosti naloženih topografskih kart in hitrem procesiranju, obdelavi in hranjenju podatkov; oblačila in nahrbtnik Instinct Prosti čas Kamnik, ki ne žulijo tudi po večih urah nošnje, nogavice Polzela, energijska prehrana Fritid vezana izključno na izotonične napitke, ostala prehrana je bila vsa normalna (kruh, makaroni z omako - v obliki dehidriranih porcij, ki se polijejo z vodo in so po desetih minutah pripravljeni za uživanje, tople juhe, limonin sok za nevtralizacijo kisline). Določeno opremo pa smo prilagodili in naredili sproti - Mih je npr. na supergih odrezal peto, iz puloverja pa si je naredil tekaške rokavčke ... Sam sem npr. presekal superge Inov, jih vrgel v smeti, na srečo imel s sabo še ene dotrajane v torbi na predzadnji postaji, z njimi prišel do cilja in jih zaradi razpadanje vrgel v smeti.

Velika zahvala moji družini za podporo in tisti peščici posameznikov, ki so verjeli vame: Garmin Slovenija, Prosti čas Kamnik, Fritid športna prehrana, KGT Papež. Hvaaalaaa ... Brez vas mi ne bi uspelo.

Bila je preizkušnja, ki je nihče od nas ne bo pozabil in med nami so se utrdile prijateljske vezi, saj smo skupaj morali preživeti v izjemni naravi.

Besedilo in fotografije: Matjaž Šerkezi

Fotografije: https://photos.app.goo.gl/AQSxL8X71QSCQJZ39

Stran 5 od 20