Prikazovanje prispevkov po oznaki: Medulin 2018
Najmlajši gorski tekači smo bili na pripravah v Medulinu
Gorski tekači Viktorija, Leon, Nejc in jaz smo bili s trenerjem Miranom Škrtičem na pripravah v Medulinu. Tam smo preživeli štiri dni. Treninge smo imeli vsak dan, poleg treningov pa smo se zabavali tudi z vožnjo s kolesi. Treningi so bili zelo naporni, preteči smo morali veliko kilometrov. Delali smo daljše šprinte, raztezne vaje, na koncu pa še iztek. Zadnji dan pa smo imeli dolgi tek do Pule. Okusno hrano je pripravljal kar trener Miran, velikokrat smo se tudi posladkali.
Kljub utrujenosti smo bili s pripravami zelo zadovoljni in si jih še želimo.
Nik Romšak
Mini priprave v Medulinu 2018
MINI priprave v Medulinu so bile letos izvedene predzadnji vikend v mesecu marcu.
MINI pa le zaradi tega, ker so se jih udeležili najmlajši tekmovalci v letošnji prihajajoči tekmovalni sezoni, MINI zaradi tega, ker so trajale le 3 dni, MINI zaradi majhne skupine vadečih, treniralo pa se je MAXI-malno.
V četrtek po opravljenih šolskih dolžnostih so se 3 dečki in ena deklica v spremstvu trenerja odpravili v tople kraje, bolj natančno v Medulin, za katerega je znano, da je v zimskih mesecih vseskozi oblegan s strani športnikov vseh zvrsti.
Pot je hitro minila, prihod in nastanitev opravljena v nekaj minutah in pohiteli smo na prvi trening ter še uspeli ujeti zadnje sončne žarke. Po ogrevanju sta sledila 2 hitra kroga po polotoku Vižula, kjer trenutno potekajo intenzivna arheološka izkopavanja in očitno se kaže, da je bil polotoček poseljen že nekaj tisoč let pred Kristusovim rojstvom. Ugotovili smo tudi, da polotoček ni majhen, saj se nabere 1,8 km v enem krogu, pa še kakšen višinski meter zraven. In ko je sonce padlo v morje, je občutno pritisnil mraz, zato smo pohiteli v varno zavetje doma.
Naslednje jutro nas je pričakalo obsijano s soncem, a veter se ni hotel umiriti. Po zajtrku nas je čakal trening, ki je prinesel intenzivnost, hitrost, na srečo vadečih pa je posamezen hiter krog časovno trajal le 3 minute. Preživeli smo jih celih 10 in za spoznanje bolj utrujeni smo se vrnili v bivališče. Po kosilu pa izlet v Pulo, tokrat popolnoma turistično, z avtom, ogled Arene, obisk pristanišča, starega dela mesta, ujeli pa smo tudi »hitro hrano«. Pa spat.
Sobotni dan, spet kičasto sončen s toplimi 10 °C nas je kar vabil na intenzivni trening, tokrat so bili na vrsti klanci. Rahel nasmešek se je narisal v kotičkih ustnic vadečih češ, kje bomo pa na morju našli kakšen klanec. Na njihovo razočaranje se je po daljšem ogrevalnem teku pred njimi pokazal spoštovanja vreden hrib, razdalje 170 m, idealen za šprinte v klanec. Sladkih deset ponovitev je peklo mlade nogice, dopolnjevalo pa jih je »navijanje« trenerja. Opravljeno.
In da priprave ne bodo samo tek, tek in tek, smo za popestritev s seboj pripeljali kolesa. No, ta popestritev je bila načrtovana s strani trenerja kot dopolnilni trenig, da se podplati spočijejo, stegna pa razgibajo. In da se nazorno pokaže, da so tudi ostali športi zelo naporni. Seveda pa je bilo vse skupaj tudi velika zabava, ustavljanje, fotografiranje, adrenalinska vožnja, ponovni ogled Pule.... Luštno. Pa toliko naporno, da po kosilu ni bilo več volje, da bi nadaljevali s kolesom še po Medulinu in Ližnjanu, do svetilnika na koncu ližnjanskega rta. Ostaja izziv za naslednje leto.
Nedeljska noč se nam je zaradi »ukradene« ure pri premiku ure na letni čas ekspresno iztekla in po zajtrku nas je čakal zadnji intenzivni trening – tempo tek po medulinskem kampu. Vsi smo se zavedali, da je prisotno že nekaj utrujenosti, da je volja do treninga že malo načeta, noge so težke... in da se bo trener vozil s kolesom! Ter dajal kostanten tempo na – tempo teku – 3 km. A smo korajžno začeli še zadnji trening, pritekli do kampa, kjer je bilo že zelo živahno, kakšnih 30 tekačev je izvajalo treninge, mnogi v skupinah, večinoma so tekli v visoko intenzivnem tempu in za njimi se je peljal trener na kolesu. Pa smo se jim pridružili, odgarali 2 x 3km v tempu trenerjeve vožnje in bili na koncu zadovoljni z opravljenim delom. Medulin, se vidimo naslednje leto.
Tekst in foto: Miran Škrtič